ZAGOVORNIŠTVO

V Sloveniji imamo že preveč primerov značilnih usod, ki doletijo žvižgače, medtem ko ni nobenih institucionalnih mehanizmov za njihovo celostno zaščito. K temu pripomore še dejstvo, da je Slovenija po mnogih mednarodnih raziskavah slabo ocenjena na področju pregona resnih gospodarskih kaznivih dejanj, še zlasti korupcije, ter da načelo pravne države, vključno z vidikom učinkovitosti sodstva, še ne deluje tako dobro kot v najuspešnejših evropskih državah. Tudi na osnovi Direktive EU o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU, Slovenija še nima izdelanega okvirja glede vsebine in načina prenosa zahtev direktive v slovenski pravni red.

Pomanjkanje sodnih epilogov v resnih zadevah je dodaten razlog, da so tisti, ki resne nepravilnost razkrijejo, deležni izključevanja iz svojega delovnega, poklicnega in gospodarskega okolja, nato pa pozabljeni, tako kot tudi njihova prijava. To pa Slovenijo vedno znova omejuje pri nadaljnjem zdravem družbenem in gospodarskem razvoju. Zato so se v EISEP, ki je neodvisna strokovna organizacija, odločili pridružiti Ivanu Galetu in se dejavno vključiti v javno razpravo ter procese obravnave žvižgaštva, zaščite žvižgačev ter spodbujanja tovrstnih mehanizmov za varovanje skladnosti in etičnosti delovanja organov in organizacij v Sloveniji, v koraku z aktualnimi težnjami v Evropi in svetu. Želijo si, da bi s poudarjanjem strokovnih vidikov pri tej tematiki predstavljali nujno potrebno protiutež politizaciji žvižgaštva.

Center za zaščito žvižgačev bo tako – ob boku že obstoječih vladnih in nevladnih organizacij – aktivno deloval tudi na področju ozaveščanja, vzpostavljanja pozitivnega odnosa do žvižgaštva in zagovorništva v obliki dialoga s pristojnimi institucijami ter pripravljanja pobud in predlogov glede posamičnih in sistemskih (tudi zakonodajnih) rešitev.