Kako 'odporni' ste na zgodbe žvižgačev?

Leta 2017 je bilo šest direktorjev Olympusa obsojenih na pogojno zaporno kazen in plačilo pol milijarde dolarjev zaradi prikrivanja milijardnih izgub s ponarejevanjem računovodskih izkazov. Kršitve človekovega dostojanstva znotraj podjetja, vohunjenje za znanimi osebnostmi, goljufanje regulatorjev, kraje intelektualne lastnine in drugi škandali so Uber pripeljali do izgube ugleda in občutnega padca v poslovanju v letih 2014 – 2016, dolgoletni direktor pa je pod pritiski javnosti in lastnikov moral odstopiti. Te in mnoge druge zgodbe, zaradi katerih svet občasno postane malo boljši, so povedali žvižgači.

Evropske institucije že dlje časa formalno-pravno priznavajo žvižgaštvo kot pomemben mehanizem pri uveljavljanju zakonodaje. Evropsko sodišče za človekove pravice stoji na stališču, da opozarjanje na kršitve v javnem interesu predstavlja uresničevanje svobode izražanja, torej človekovo pravico. Evropska komisija je ocenila, da zaradi prevar in korupcije, ki bi bile manjše, če bi vzpostavili primeren sistem zaščite žvižgačev, na ravni EU izgubimo 120 milijard evrov letno.

EU Direktiva(2019/1937) o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava skupnost, je dala žvižgačem  legitimnost in vzpostavila temelje za višjo in bolj enotno evropsko zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi. Države članice so decembra 2021 postale zavezane, da od podjetij (s 50 ali več zaposlenimi) in organizacij javnega sektorja z zakonom zahtevajo vzpostavitev internega kanala za sprejemanje in obravnavo prijav nepravilnosti ter prepovejo maščevanje proti žvižgačem. Članice morajo vzpostaviti še organ, ki bo služil kot zunanji kanal za prijave kršitev. Poleg tega direktiva predvideva zaščito žvižgačev tudi, če bi na kršitev v neki organizaciji opozorili javno, ne da bi prej uporabili predvidene kanale za prijavo, četudi so ti vzpostavljeni. To seveda za podjetja dviguje tveganje za ugled, hkrati pa daje toliko večji pomen vzpostavitvi dobrega in odzivnega internega sistema za sprejemanje in obravnavo prijav kršitev. Saj mnoge raziskave pokažejo, da bodo žvižgači primarno vedno raje izbrali interno pot in se na zunanje poti ali na javnost obrnejo šele takrat, ko presodijo, da bi bodisi postali žrtve povračilnih ravnanj ali da njihova prijava interno ne bo učinkovito rešena.

V pričakovanju sprejetja novega zakona

Direktivo sta med prvimi v svojo zakonodajo prenesli Danska in Švedska. Druge države članice so reforme skrbno pripravljale nekaj let in so se uspele uskladiti do roka iz Direktive, ki je potekel 17. decembra, 2021, mnoge so tik pred sprejemom, nekaj članic pa s prenosom direktive občutneje zamuja. V Sloveniji se je prva javna razprava o predlogu Zakona o zaščiti prijaviteljev pod vodstvom Ministrstva za pravosodje začela decembra 2021. Trenutno poteka strokovno usklajevanje z različnimi organi, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče, Banka Slovenije in z drugimi regulatorji trgov, kot tudi s strokovnimi in stanovskimi združenji ter civilno družbo. Svoje predloge smo predstavili tudi v Evropskemu inštitutu za skladnost in etiko poslovanja ter Centru za zaščito žvižgačev.

Zagovarjamo jasno opredelitev vseh postopkov in pristojnosti organov, široko varstvo žvižgačev in njihovo efektivno zaščito v realnem času. S strokovnimi predlogi si bomo prizadevali pomagati pri opredelitvi standarda profesionalnega in učinkovitega upravljanja sistema za prijave ter za enakovredno obravnavo primerov kršitev evropskega in slovenskega prava. Pričakujemo, da slovenski zakon v prvi polovici leta 2022 še ne bo sprejet.

Kaj nova direktiva pomeni za podjetja?

Poleg večjega tveganja za ugled, nova evropska direktiva za podjetja in njihove odgovorne osebe dviguje tudi verjetnost pravne odgovornosti in za nastanek potencialnih sekundarnih škodljivih posledic na poslovanje. Prav tako prinaša višji standard glede kakovosti in učinkovitosti lastnega notranje-kontrolnega sistema. Po eni strani bodo nastajale bistveno višje zahteve deležnikov, po drugi strani pa bo pri mednarodnem poslovanju tak interni mehanizem lahko pomenil večjo ali manjšo poslovno priložnost. Pričakovanje ali pogoj potencialnega strateškega poslovnega partnerja ali kupca iz druge evropske države, ki bo ocenjeval profil integritete vašega podjetja, je lahko definirano tudi s kakovostjo obravnave in zaščite žvižgačev.

Zakonske spremembe na področju zaščite žvižgačev bodo predstavljale bistveno večji izziv za manjša in srednja podjetja, saj imajo mnoga večja slovenska podjetja že vzpostavljene interne sisteme za sprejemanje in obravnavo prijav kršitev, zaradi zahtev mednarodnih standardov. Pri tem ne vidimo velike zahtevnosti v tehniki zagotovitve notranjega kanala za prijave kršitev v podjetjih, temveč bolj v spretnosti komuniciranja, učinkovitosti delovanja obstoječih procesov ter predvsem v togosti organizacijske kulture in miselne naravnanosti.

Velika odgovornost na strani managerjev

Mehanizem žvižgaštva je notranja kontrola in pomeni spremembo v ravnovesju moči znotraj podjetja, toliko bolj, kolikor ima podjetje hierarhičen ali strogo formalen sistem delovanja. Pri podjetjih, kjer vodstvo neguje kulturo odprtega govora, ki vključuje odprto kritičnost in pozitiven pristop k reševanju težav, bo vzpostavitev učinkovitega sistema za sprejem in obravnavo prijav kršitev veliko lažja. Ta novost bo sčasoma prinesla dodatne koristi pri krepitvi uspešnosti podjetja, zaščiti njegove vrednosti in vrednot ter k trajnosti poslovanja.

Pomembno je, kako se bodo vpeljave internega sistema za prijavo kršitev lotili slovenski managerji na samem začetku, kjer morajo prav oni igrati pomembno vlogo. Potrebnih bo veliko pogovorov, razjasnjevanj in dober načrt ter disciplina. Pomembno je, da bodo podjetja prijave obravnavala s profesionalnimi pristopi in se dovolj hitro odzivala. Žvižgaču bodo podjetja oziroma pooblaščene osebe (zaupniki) morali dati povratno informacijo v nekaj tednih in ga o rešitvi njegove prijave obvestiti v treh mesecih. Medtem bodo morali paziti tudi na potek drugih zakonskih rokov zlasti z vidika delovno-pravne zakonodaje. Podjetjem sporočamo: Ne bojte se prijav kršitev, ampak naj vas skrbi, če jih ne boste imeli ali če teh ne boste reševali pravično in učinkovito.